CELOSTNA UREDITEV VADBENE JASE

Gozd Panovec je naravni spomenik in eden redkih gozdnih kompleksov v Sloveniji, ki se nahaja v neposredni bližini mesta. Zaradi svoje primestne lege in izredne pestrosti rastlinskega in živalskega sveta ima velik pomen za lokalno prebivalstvo. Gozd se ponaša z več kot sto različnimi vrstami dreves, med katerimi je polovica avtohtonih (hrast, kostanj, češnja, skorš, beli gaber itn.) in polovica tujerodnih, ki so bile zasajene načrtno. Omeniti je potrebno tudi bodiko, zimzeleni grm ali nizko drevesce, ki je v Sloveniji zavarovana rastlina že od leta 1922. Med živalskimi vrstami pa je posebnost Panovca laška žaba, ki spada med najbolj ogrožene evropske dvoživke in je zaradi redkosti prav tako zakonsko zaščitena.

Ljubitelji narave lahko drevesne vrste spoznavajo na učni poti Panovec, ki je bila urejena leta 1981. Za rekreativce pa je po gozdu speljanih več poti, ki so namenjene različnim aktivnostim: trim steza, tekaška proga in kolesarska pot.

Pomembno rekreacijsko območje, kjer dnevno začenjajo aktivni oddih številni obiskovalci gozda, tako sprehajalci kot rekreativci z obeh strani meje, je tudi vstopna točka ob Streliški poti. Kot so zapisali avtorji projekta, arhitekti in krajinski arhitekti iz novogoriškega biroja Kreadom (Adrijan Cingerle, Petra Grmek, Katarina Iskra), je bila vadbena jasa doslej nekakšna "rana" v naravnem okolju, saj ni bila namenjena le kondicijski vadbi, ampak tudi parkiranju. Zato bo celostna krajinska ureditev območja, ki upošteva načela trajnostne mobilnosti, zagotovo razveselila številne zagovornike zdravega okolja.

Ureditev vstopne točke pravzaprav onemogoča dostop vozil na rekreacijsko območje. Arhitekti so namreč vadbeno jaso zasnovali kot rahlo vzvalovljeno površino, ki povzema naravno ustvarjene elipsaste oblike v strugah vodotokov. Z minimalnimi oblikovnimi spremembami obstoječega terena so ustvarili dve plitvi kotanji in pet rahlo izbočenih delov, med katerimi so speljane pohodne poti in oblikovane ravne površine za vadbena orodja. S takšno, zgolj površinsko regulacijo terena so istočasno ohranili protipoplavno funkcijo lokacije, ki deluje kot suhi zadrževalnik. Predpisi za ohranjanje zadrževalnika namreč zahtevajo, da se njegov volumen nikakor ne sme zmanjšati, kar so arhitekti dosegli s premikanjem materiala/zemlje iz vboklih na izbokle dele terena.

Pomembno novost ureditve vadbene površine predstavlja tudi ozelenitev vzvalovljenih delov terena, vboklin in izboklin, z avtohtonimi vrstami trav in trajnic, ki so značilne za mokrotne okoliške travnike in ohranjajo biotsko raznolikost. Ob Streliški poti pa so avtorji predvideli zasaditev treh, ravno tako avtohtonih dreves vrste beli gaber.

Drugi del prenove vključuje namestitev nove urbane opreme in vadbenih orodij, ki jih je deloma podarila Slovenska industrija jekla. Orodja, namenjena izvajanju različnih vaj za krepitev in gibljivost, so seveda izdelana iz obstojnih materialov z dolgo življenjsko dobo: bodisi iz aluminijastih profilov, ki imajo ovoj iz sintetične teksture lesa, bodisi iz vezanega macesnovega lesa. Nameščena so na prodnato podlago, saj umetne mase, iz katerih so običajno narejeni temelji vadbenih poligonov, v naravnem okolju niso primerne. Iz trdnega in na zunanje vplive zelo odpornega skandinavskega bora je izdelana tudi urbana oprema, ki vključuje klopi, stojala za kolesa, pitnik iz lesenega debla ter informacijski pano – največji element celotne ureditve. Gre namreč za več kot šest metrov dolgo leseno konstrukcijo, ki združuje doslej ločene informativne table o rekreacijskih poteh, vstopnih točkah v Panovec in organiziranih športnih dogodkih. Vsa urbana oprema je izdelana iz pravokotno obtesanih lesenih brun, ki zahtevajo zaradi kvalitete lesa in enostavnih oblik zgolj minimalno vzdrževanje. Hkrati pa je minimalistična forma opreme, kot so denimo stojala za kolesa v obliki kvadrov, ki lahko služijo tudi kot klopi za počitek, v sozvočju z naravnim okoljem Panovca.

Iskanje ravnovesja med urbanim in naravnim je očitno tudi v tlorisni zasnovi rekreacijske jase. Vadbena orodja in klopi so namreč med organskimi oblikami travnatih površin razmeščene na osnovi nekakšne geometrijske mreže, ki ustvarja med posameznimi elementi jasne oblikovne povezave. Po drugi strani pa daje organizirana razporeditev urbane in vadbene opreme rekreacijskemu območju videz urejenosti, vendar racionalnost geometrizma nikakor ne preglasi organskosti naravne krajine.

Arhitekti so pri načrtovanju prenove vstopne točke ob Streliški poti upoštevali vse naravne danosti lokacije, istočasno pa tudi usmeritve za ohranjanje okolja in varstva narave, saj so posegi v varovano območje minimalni in povsem podrejeni zakonskim zahtevam. Ureditev se pravzaprav približuje tako konfiguraciji gozdnega terena kot tudi okoliški vegetaciji. Premišljeno izbrana pa je tudi vadbena in urbana oprema, izdelana iz najodpornejših naravnih materialov, ki zagotavlja kvalitetno vadbo in poudarja harmonično sobivanje človeka in narave.             

 Nataša Kovšca                               

avtorji: Adrijan CINGERLE, u.d.i.a., Petra Grmek, m.i.k..a, Katarina ISKRA, u.d.i.k.a.