Končno nekaj za bolnike! Konec je neprijetnih, temačnih, dotrajanih in utesnjenih prostorov, v katerih ima obiskovalec občutek, da so vse bolezni še mnogo hujše. V nasprotju s tem prijetno naravno okolje predstavlja pravi balzam za njihove bolezni. Tako je tudi v njihovo življenje posijal nov žarek svetlobe in zdravja.

Govorimo o novem zdravstvenem centru Vid, ki je nastal kot rezultat timskega dela neformalne skupine treh mladih arhitektov: Adrijana Cingerleta, Boštjana Furlana in Boštjana Kiklja.

V skupini so oblikovali lasten pristop do arhitekturnega snovanja. Menijo namreč, da se danes vse preveč projektov rojeva brez pravega odnosa do prostora. Postavitev objekta v prostor pomeni veliko odgovornost. Arhitektura lahko prostor popolnoma degradira, ga ohrani takega, kot je, ali pa ga nadgradi, zato pri projektiranju upoštevajo geomantično analizo lokacije. Z njeno pomočjo lahko dosledno vzpostavljajo skladnost med izvornim magnetnim poljem zemljišča in notranjimi prostori stavbe. Glavni namen tega pa je uporabnikom ponuditi optimalne pogoje bivanja. V prostorska izhodišča skušajo umestiti sodobne rešitve, ki izkazujejo odsev današnjega časa.

Temeljno izhodišče zdravstvenega centra je bolnikom in zaposlenim ponujati prijaznejše, pomirjujoče okolje, povsem drugačno od tistega, ki smo ga vajeni v večini bolnišnic in zdravstvenih domov. Z analizo so ugotovili, da je na dani lokaciji energijski sistem sestavljen iz dveh linij. To sta glavna in lokalna energijska linija, križani na osrednjem energijskem središču, ki daje celotnemu območju občutek prijaznosti in topline. Linije si narekovale izrazito vzdolžen objekt, zasnovan kot vsrta vzporednih zidov.

Zidovi definirajo štiri vzporedne volumne, v katere je vstavljen program zdravstvenega centra, postanejo osnovna tema projekta. Poudarjanje in podaljševanje zidov v prostor zunanjosti okolja ustvarja simbiozo umetne in naravne krajine. Strogo postavljene ortogonalne zidove, ki zajemajo funkcionalne in programske sklope, mehča osrednje elipsoidno telo, namenjeno skupnemu prostoru.

Linijska zasnova je izkoriščena tudi pri organizaciji notranjega programa. Glavna dostopna pot do objekta poteka v smeri lokalne energijske linije, ki seka niz ustvarjenih zidov. Elipsoidni del, kot zajema v togih geometrijskih oblikah, je orientiran v smeri dohodne poti ter označuje presečišče dveh linij energijskega sistema. Postopni prehod od zunaj navznoter v objektu nakazuje parafrazo borjača, tipičnega mediteranskega vhoda v hišo. Iskanje posebnosti kraja oziroma njegovih nevidnih dejavnikov dajejo celotnemu objektu poseben pomen.

Posamezni funkcionalni volumni, vpeti med linijske zidove, vsebujejo raznolike programe zdravstvenega centra: skupno čakalnico, ordinacije različnih specializacij, optiko, apartmaje za okrevanje, prostore uprave, operacijske dvorane ... Osrednji večnamenski prostor je namenjen tudi priložnostnim razstavam, otrokom in gostinski dejavnosti. Posamezne ordinacije so organizirane kot intimnejši žepi skupnega prostora.

Arhitektura zdravstvenega centra je obrnjena k človeku, naravi in njuni medsebojni povezavi. Preplet narave in svetlobe sta zajeta v osrednjem volumnu s skupnimi prosori, ki s svojo svetlobo, zračnostjo in pogledi v naravo blagodejno vplivajo na obiskovalce centra. Te kvalitete predstavljajo popolno nasprotje znanih, današnjih utesnjenih čakalnic. Osrednji dvovišinski prostor ravno tako vsebuje dimenzijo Mediterana, saj oblikovno izhaja iz tipologije primorskega ganka.

Mlada skupina ne podlega trendovski arhitekturi učinkov, ampak se nasloni na preverjeni izraz moderne. Čistost belega ovoja in ozke pasovne odprtine spominjajo na mediteransko arhitekturo, kot jo najdemo denimo na Portugalskem in v Španiji. Arhitektura deluje umirjeno in sproščujoče. Dominantne vertikale podaljšanih zidov ji dajejo svojevrstno dinamiko in so prostorsko zrasle z naravnim okoljem, skozi katerega se pretakajo posamezni funkcionalni volumni. Njihove različne višine velik objekt na majhni lokaciji še dodatno optično znižujejo.

V nasprotju z ortogonalnostjo arhitekture temelji zunanja ureditev na organskih oblikah: kapljah, elipsah, hribčkih ... Zelene površine so nastale z maksimalnim izkoristkom razmeroma majhnega zemljišča in s postavitvijo objekta na sam rob parcele. Velike travne površine, zasaditev nizkih borovcev in pinij ob potoku ponujajo obiskovalcu prijetno doživetje narave. Ohranitev stare češnje in hrasta na parceli pa daje zunanjosti še dodatno karizmo.

Notranjost objekta ohranja elementarno čistost, zadržanost in enostavnost zunanjosti. Očiščen prostor temelji na svetlih barvnih tonih z odtenki zelene barve. Bistvo notranjih elementov je v njihovi strukturi in materialiteti, barva ima sekundaren pomen in izhaja iz samega prostora. Ideja svobode in prostosti prostorov ustvarja oporo njihovim dejavnostim. Notranji ambienti delujejo tudi kot prostor očiščenja in praznine, osvobojeni vsakdanje prekomerne zasičenosti.

Vzdušje v prostoru, njegova odprtost, razmerje med sestavnimi deli in sožitje z zunanjim prostorom ustvarjajo uporabno in poetično arhitekturo zdravstvenega centra. Kaže, da se je 'recept' mladih arhitektov pri tem projektu dobro obnesel. Zdravstveni center tokrat zares deluje zdravo.