Celostna analiza prostora

Prostor je poleg fizične kategorije, sestavljene iz snovi, materiala, svetlobe in sence, vonja in okusa, tudi kompleksen in živ organizem, ki se neprestano preobraža. Poleg klasičnih analiz lokacije je pri našem delu temeljnega pomena tudi analiza večdimenzionalne strukture lokacije.

Z védenjem o večdimenzionalni strukturi prostora se ukvarja geomantija, t.i. celostna ekologija. To starodavno modrost so v preteklosti uporabljali za vzdrževanje uravnoteženih odnosov med prostorom in človekom. O uporabi geomantije v graditeljstvu skoraj ni pisnih zgodovinskih virov, vtkana je le v mnoge arhitekturne mojstrovine preteklosti.

Geomantija

Z izrazom geomantija označujemo védenje o večdimenzionalnih razsežnostih Zemlje. Geomantija je starodavna modrost, ki govori o Zemlji kot o živem organizmu, ki ima lastnosti živega bitja. V preteklosti, ko je bil človek  bolj povezan z naravo in njenimi ciklusi, je imela bistveno pomembnejšo vlogo. Lahko bi jo imenovali tudi umetnost življenja. Skrbela je za vzdrževanje harmoničnih odnosov med vsemi vidnimi in nevidnimi nivoji življenja, med prostorom in človekom, med človekom in njegovo dejavnostjo. Naši predniki so tehtali primernost trenutka za poseg v prostor in skrbno načrtovali  lego objekta in njegovo obliko.
Postaviti objekt v prostor je bilo zavestno in odgovorno dejanje. Potrebno ga je bilo umestiti v kompleksen sistem obstoječih danosti, ga integrirati v celovitost prostora. Beseda geomantija etimološko izhaja iz staro grške besede geomanteia, pri čemer geo pomeni zemlja, manteia pa vedeževanje, prerokovanje. Besedo vedeževanje danes težko razumemo v avtentičnem smislu. Prevedemo jo lahko kot poglobljeno razbiranje večdimenzionalnih danosti prostora. Geomantija je združevala študije različnih naravoslovnih znanosti, kot so astronomija in astrologija, geometrija in geografija, psihologija, numerologija...
V Velikem splošnem leksikonu 2 (Ljubljana 1997) je geomantija razložena kot »prerokovanje iz zemlje": "geomantika, pos. pri starih Arabcih in Kitajcih razširjena um. oraklja, pri katerem so po naravnih oblikah zemeljskega površja (potek rečnega toka, oblike gora in vzpetin itn.) ali po njihovih naključno izbranih točkah in linijah določali najugodnejšo lego za postavitev naselij, kulturnih objektov in grobišč."

 

Sodobna geomantija

Sodobna geomantija temelji na védenju, da je struktura zemlje podobna strukturi človeka, ki ni zgolj molekularna, ampak jo sestavljajo tudi energijska polja. Zemeljska energija, ki se pretaka po pokrajini, prežema zgradbe in ljudi.
Uči nas, kje in kako ter na kakšen način harmonično umestiti objekt v prostor, sugerira nam primerno obliko in velikost objekta, razkriva nam potenciale in »pasti« lokacij, govori nam o povezanosti človeka z določenim prostorom.
Naloga geomantov je tudi, da varujejo naravo pred škodljivimi posegi človeka, ki bi lahko trajno spremenili ravnovesje energij in s tem škodljivo vplivali na širšo okolico. Geomantija v svojem bistvu nadgrajuje in poglablja ekološki pristop. S skladno in nenasilno umestitvijo objektov v prostor, z upoštevanjem kulturnega in naravnega bistva lokacije, ohranimo celovitost prostora, ki zagotavlja visoko kakovost življenja v njem.  
Geomantične celovite metode branja in merjenja energijskih napetosti, vitalnih pretokov in izvirov energij nam omogočajo celovit vpogled v dejansko naravo prostora. Iz konstelacij energijskih pretokov, polj, križišč je mogoče natančno razbrati karakter lokacije ter postaviti smernice, ki definirajo način posega v prostor.Vsak prostor namreč mora, da zagotovi osnovni kriterij zdravja, vase zajeti vitalno energijo Zemlje, ki s svojo dinamično cirkulacijo človeku krepi organizem in omogoča naravno vitalnost, odpornost in moč.