Avtorji: Adrijan Cingerle, u.d.i.a., saša Draksler, u.d.i.ka. , 2011

OPIS   PREDLAGANE   REŠITVE
UVOD
Nova Gorica je danes mesto, ki še vedno nima jasno izoblikovane in prepoznavne mestne strukture ter posledično razpoznavne identitete. Po 62 letih od nastanka mesta z optimizmom ugotavljamo, da je skromna dediščina moderne v resnici edina prava tradicija, na katero lahko mesto nasloni svoj nadaljnji razvoj.  Zato je le-ta toliko bolj dragocena ter vredna vsega spoštovanja, upoštevanja in varovanja.
Podobno je že ob 35 letnici nastanka Nove Gorice Edvard Ravnikar,  navkljub boleči ugotovitvi o žalostni usodi slovenskega urbanizma za katerega je bilo zidanje Nove Gorice zgovoren primer, svoje razmišljanje zaključil z optimističnimi besedami (1984, 43): »Zato je izhodišče pri tej nalogi pojem novega ali satelitskega mesta tako daljnosežno in popolnoma pravilno, čeprav vemo, da bi rabili mnogo bolj zahtevno materialno, duhovno, politično in strokovno pripravo. Danes je bridko reči, da Nova Gorica kot pionirska zamisel ni uspela in se zato odpira vprašanje, kaj storiti, da bi.«
Morda se celo danes v času intenzivnih okoljskih sprememb bolj kot kdajkoli prej izvirna zasnova vrtnega mesta kaže kot vedno bolj  privlačna vizija in nikakor ne kot utopična zabloda moderne. Ohranjene poteze pionirske zasnove,  ki posrečeno utelešajo temeljne naravne značilnosti goriškega prostora, kot so zračnost, komunikacija, pretočnost in sončnost Mediterana, so tista izvirna osnova, ki skupaj s še »očuvanim« nepozidanim prostorom, zlasti ob magistrali, še vedno nudijo priložnost za nekaj, kar »lahko še reši to mesto«,  da postane zaključena celota s katero se bodo lahko njeni prebivalci z lahkoto identificirali.
Z veseljem se strinjamo  z  ugotavitvijo, da je s programskimi in prostorskimi prilagoditvami prvoten koncept magistrale še vedno uresničljiv. Ravno z utrditvijo življenjske hrbtenice mesta sprostimo njegov glavni potencial in dokončno premagamo nepotrebna številna nesoglasja o svoji lastni identiteti.  Mesto se s tem dokončno znebi tveganja spremembe v nečitljiv konglomerat, v anonimno predmestje Gorice, in  postane jasna, prepoznavna in zaključena arhitekturno-urbanistična celota s celovito in dosledno izoblikovanimi nosilci identitete.
MAGISTRALA
Magistrala, ki predstavlja ključno nosilno razvojno os linearnega centra mesta ter z velikim simbolnim pomenom ostaja najdragocenejši element Ravnikarjeve urbanistične zapuščine. Uresničljiva je v celoti,  s miselno severno navezavo proti Solkanu kakor tudi južnim  iztekom   z zmanjšanim profilom proti Panovcu. Tu  ni nesmiseln ponovni razmislek o podaljšku magistrale preko  novega tunela do Rožne doline.  Uvajamo jasen in prepoznaven tipičen odprti profil magistrale, ki širi svetli profil prometnice.  Širok in svetel profil  postane glavni odprti prostor mesta. Magistralo razbremenjujemo tranzitnega prometa in jo primarno namenjamo pešcem in kolesarjem.  Avtomobili,  ki se upočasnjeno peljejo čez njo  niso moteči,  saj postanejo zaželjeno prizorišče.  
Odpovedujemo se sredinski  zeleni  potezi, ki  bi magistralo razrezala in razdelila ter  bistveno zmanjšala odprti profil in ovirala  prečno povezovanje. 
Tipičen profil magistrale je sestavljen iz dveh voznih pasov širine 5,2  pri čemer s tem omogočamo tudi kratkočasno ustavljanje avtomobilov. Sledita kolesarski stezi  dim. 1,2 m ter pločnik širine  4,6 m namenjen pešcem,  ki  je prekinjen z ožjim pasom, zasajenim z vrtnicami.  Sledi zelenica z volumni dreves in živic ter notranji pločnik pred stavbami. 
TRAVNIK
Je osrednji odprti prostor Nove Gorice.  Razsežnost praznine nevtralizira okoliške gabarite, jih povezuje in poudarja izraz. Hkrati se v travniku izteče in zaključi os Erjavčeve ceste, kar lahko učinkovito kompenzira le zadosti velik in definiran odprti prostor. Glede tega v rešitvi deloma povzemamo predloge zadnjega OPPN-ja:  širino določa fasada občinske stavbe, zaključuje pa jo dvojni drevored – aleja s širokim sprehajališčem ob ulici Tolminskih puntarjev. Območje razbremenjujemo podzemne garaže (ki jo premikamo v pas ob magistrali), saj bi promet in raba razvrednotili kvaliteto praznine in s tem njen simbolni pomen in moč. Zaključek ob občinski stavbi bi bil enak kot obstoječi ob gledališču: oblikovan zidec, na katerem je kjerkoli možno posedanje. Tratna površina bi bila povsem izravnana, z rahlim dvigom (ca.0,5m), od magistrale proti gledališču, ki bi v perspektivi nekoliko zmanjšal globino pogleda in bolj učinkovito poudarjal stebriščno potezo ploščadi knjižnice in gledališča.
Ploščad ob občini bi bila v širini promenade, razbremenjena prometa (možen le protokolarni dovoz), s tlakovanjem v rastru stebrišča fasade, ki se navezuje na obstoječi tlak pasarele. Tlak bi se ob travniku zaključil s parterno zelenico, prekinjeno v širini vhodnega portala.  Enako tlakovana bi bila tudi ploščad za občinsko stavbo, ki omogoča dostop do sejne dvorane in servisnih prostorov.
TRG EDVARDA RAVNIKARJA
Razširjeno ploščad ob travniku, skupaj z odsekom magistrale navezujemo na ploščad pred paviljonsko stavbo in združujemo v nov mestni trg, ki ga posvečamo Edvardu Ravnikarju, snovalcu mesta.
Novi trg tako vključuje in povzema temeljne značilnosti izhodiščne zasnove: bulvar – korzo, senčen z drevesi, ob katerem se nizajo zelenice in ploščadi, prek katerih se dostopa do mestnih uradov, trgovin in lokalov v stavbah. Ploščadi in zelenice so členjene in razgibane, a pregledne. Je najbolj imeniten mestni odprti prostor.
Prvi sklop je pretežno tlakovana poteza, ob povezovalni promenadi Bevkovega trga z občinsko stavbo. Nad poglobljenim delom parterja pred (opcijsko do in nadgrajeni paviljonski stavbi), ki je členjen z drevesnimi koriti,  se stopničasto dvigne spominska ploščad Edvarda Ravnikarja, na katero se prestavi maketo izvirne zasnove N.Gorice. Zasnova se ponovi tudi v reliefnem tlaku ploščadi, spominski zapis se prestavi na nizek zidec s klopmi, ki podest zaključuje. Ploščad se spusti do Magistrale, ki je v tem delu dvignjena do nivoja pločnika, kar upočasni promet in omogoča prosto prečenje,  nadaljuje do razširjene ploščadi pred travnikom, s centralnim vodnim motivom.  Vodna gladina (z možnimi vodnimi igrami) se smiselno povezuje z obstoječim, parternim vodnim motivom ob pasareli. Kompleks predeli poudarjeno tlakovana poteza pešpoti, ki povezuje travnik, prek pasaže stavbe z mestno kavarno na zahodnem zaključku Bevkovega trga.
Drugi sklop je sistem zelenic, ki se prične ob travniku, kjer se pod drevesno gručo razvrščene klopi za posedanje, prek magistrale navezuje na parterno (opcijsko, rahlo dvignjeno) zelenico, v širini Ravnikarjevega podesta. Sklop zaključuje poteza velikih, (10,5x10,5m) gobastih paviljonov oz. nadstrešenih pergol, pod katerimi so gostinski vrtovi – podaljški kavarn v pritličju razširjenega paviljonskega objekta. Četrti, nekoliko odmaknjen paviljon je nastrešek vertikalne komunikacije podzemne garaže. 
BEVKOV TRG
Ureditev Bevkovega trga, bolj zaključenega in intimnega kraja srečevanja in druženja ljudi, je v polni meri možna samo z rušitvijo bivše črne gradnje »Emona marketa«.  Razširjen prostor je tako hkrati prostor različnih prireditev. Prostor preči promenadna poteza, ki trg povezuje z magistralo in se nadaljuje prek travnika do mestnega parka in je ključna mestna peš trasnverzala.
Ureditev temelji na višinski izravnavi osrednjega trga, ki se na eni strani prek stopnišča dviga do ravni banke in kulturnega doma, na drugi strani pa ga stopnišče nadaljuje v nakupovalno ulico. Stopnišče je prekinjeno z večjim koritom z zasaditvijo, ki ga spremlja klančina za invalide. V ploščadi osrednjega trga je ohranjena vgrajena fontana. Zahodni del trga zaključuje kompleks mestne kavarne v preurejeni paviljonski hiši. Kavarniški vrt je večnamenski, ploščad senči pergola, ob njej je otroško igrišče z igrali in zelenica s klopmi za posedanje.
TRG EDVARDA RUSJANA S TRŽNICO
Nakupovalna ulica se iz Bevkovega trga izteče obsežno ploščad Rusjanovega trga. Rešitev trga deloma povzemamo po veljavni natečajni rešitvi, dopolnjujemo jo z mestno tržnico. Pokriti del bi uredili v preurejeni stavbi avtobusne postaje, odprti del pa na ploščadi za objektom, ki bi jo prekrili s platnenim senčilom na vodilih, do stebrov na robu ploščadi. Tržnica je na videz predimenzionirana, v luči povezave obeh mest, bi lahko postala osrednji oskrbovalni center z domačimi pridelki somestja.
Esplanada Edvarda Rusjana s svojo razsežnostjo vpenja v mestni parter izjemen gabarit poslopja Ede, ki se prek velikega stopnišča izteka na ploščad. Trg je večnamenski in hibriden; je prostor srečevanja, rekreacije in namenskih prireditev. Poteza se proti magistrali izteka prek parka skulptur, na strehi podzemne garaže. Je rastrirana zelenica, z gravitacijskimi zelenimi ploskvami. Obstoječe in nove plastike in spomeniki,  lahko prerastejo v mestno gliptoteko, območje pa v park skulptur.
PROMETNA UREDITEV
Magistrala je razbremenjena tranzitnega prometa in primarno namenjena pešcem in kolesarjem. Z izjemo na južnem delu, jo očistimo parkirišč. Parkiranju so namenjene garažne hiše: za čebelnjakom (dodatnih 53 PM), za sodiščem, za občinsko stavbo, garažna hiša v podaljšku HIT-a ter garažna hiša ob tržničnem objektu (360 PM, z razširitvijo in možno navezavo tako na Edo center kot tudi proti Delpinovi (dodatnih 360 – 500PM) ter  garažna hiša pred paviljonskim  trgovskim  objektom ob magistrali (270, z dodatno podzemno etažo 360).
Širok profil magistrale omogoča izmenično umeščanje zavijalnih pasov, kar pomeni, da ob znižanih hitrosti ne bo zastojev. Prometni režim je zasnovan na sistemu krožišč, ki umirjajo hitrosti in s tem upočasnjujejo promet ter s tem omogoča varno prečkanje peščev magistrale. V osrednjem delu Ravnikarjevega trga je vozišče dvignjeno na nivo pločnikov kar omogoča neovirano prečenje peščev brez ovir. Hkrati tudi to pomeni prometno oviro, ki opozori voznike in poveča prometno varnost.
Parkirišča v južnem delu so umeščena vzporedno z voziščem, kar pomeni boljšo preglednost in varnejše uvrščanje v promet. Uvoz iz Ulice Tolminskih puntarjev je prometno neprimeren, povzroča prometni zamašek, saj na razpoložljivi širini vpadnice ni možna umestitev zavijalnih pasov, hkrati vnaša hrup v območje gledališča in knjižnice ter s tem območje degradira. Predlagamo primernejšo lokacijo ob magistrali v območju predlagane tržnice, ki se lahko nadaljuje do paviljonskega trgovskega objekta. Uvoz v garažno hišo je v delu magistrale, ki ni toliko prometno obremenjen in pušča pretočno transverzalo Erjavčeve in Ulice Tolminskih puntarjev. Sistem jeder je umeščen na ključne točke ob peš komunikacijah, kar omogoča hiter in neoviran dostop do poglavitnih mestnih stavb.
SISTEM ZELENIH POVRŠIN
Zelenice so ključni sestavni del modernističnega koncepta mesta. Prostrorsko najpomembnejši so volumni drevesnih gruč in živic, ki spremljajo magistralo. V severnem in južnem delu se ohranja obstoječa vitalna drevnina, v osrednjem, preurejenem delu pa se dosadi z dvojnim drevoredom ob travniku ter linijskimi in gručastimi skupinami dreves na Rusjanovem in Ravnikarjevem trgu. Svetujemo izbor avtohtonih vrst, kot so maklen, črni gaber, črničevje in kraški jesen. Parterne zelenice so večinoma trate, mestoma zasajene z nizkimi pokrovnicami. Poglavitne barvite, cvetoče poteze so ozke zelenice ob prometnicah, ki bi bile zasajene s pokrovnimi vrtnicami. Obojestranska obroba magistrale bi bila enovita, zasajena s temno rožnatimi sortami, kot v mestnem grbu, obroba ul.Tolminskih puntarjev in Erjavčeve ceste pa v svetlejših, rožnatih odtenkih. Princip bi se lahko nadaljeval tudi ob drugih mestnih ulicah, vsakokrat v drugačni barvi, kar bi dodatno prispevalo k prepoznavnosti območij.
URBANA OPREMA IN IZBIRA MATERIALOV
Tlakovanje: sistem odprtih prostorov tlakujemo s petimi vrstami tlakov. Cestne površine ostajajo v asfaltu, s tem, da se kolesarske steze obarvajo ali izvedejo z dodajanjem rdečega pigmenta v vezivo. Pas pločnika neposredno ob magistrali in prečnih cestah bi tlakovali s kamnitimi ploščami, ali kvalitetnimi betonskimi tlaki.  Ostale površine ploščadi bi bile pretežno iz litega betona s teracersko obdelavo. Ta omogoča večje, homogene površine z rastriranimi vložki iz teksturno ali barvno različnih agregatov.  Poudarjena izjema je podest Edvarda Ravnikarja, ki bi v skrbnem načrtovanju združeval prvine kamnitega tlakovanja, litega betona in sodobnih epoksi nanosov. Gostinski vrtovi so enovito tlakovani bodisi z lesenimi podnicami, ali tipskim teracom.
Klopi : vse klopi so enake, unikatno načrtovane, sestavljene iz betonskega podstavka (v enakem teracu kot tlak) in lesenega sedala iz vremensko odpornega lesa. Sestavni del klopi je linijska razsvetljava pod sedalom. Podobno bi bil zasnovan drug urbani inventar.
Razsvetljava: magistrala je obojestransko razsvetljena s kandelaberskimi svetilkami z deflektorji. Z enakimi svetilkami, z ustrezno nižjimi kandelabri, so osvetljene ploščadi. Klopi so pod sedali osvetljene z linijskim LED trakom. Na robu širokih zelenic je pločnik ob objektih dodatno, nizko, poskovno osvetljen z nizkimi stebričnimi svetilkami. Fasada občine je osvetljena s talnimi reflektorji, v natančnejšem načrtovanju bi smiselno lahko dodajali še poteze talne razsvetljave ali točkovnih poudarkov.
FAZNOST IZVEDBE
V prvi fazi je možna izvedba območja travnika in ureditev severnega in južnega profila magistrale. Centralni del je možno urediti hkrati, ali po izgradnji podzemne garaže, ki sprosti parterne površine za finalno ureditev.
POVZETEK
Nova Gorica svoje identitete ne more iskati drugje, kot v sami ideji spočetja, to je urbanistični zasnovi moderne. Z dosledno izpeljavo, seveda, s posodobitvami in prilagoditvami, ki jih zahteva 21.stoletje in dosedanje življenske izkušnje, lahko istovetnost mesta pride do polnega izraza in s tem sinergično sobiva s sosednjim, starim mestom. Poglavitni del izvirnega koncepta pa je mesto po meri prebivalca, pešca, ki mediteransko živi, se druži in opravlja posle pretežno na prostem. Predelava magistrale in spremljajočega sistema odprtih prostorov omogoča ravno to.